Sprva preberete naslov ter pogledate skozi okno na zasnežene hribe, za tem pa lahko upravičeno pomislite, da se mi je pisker na glavi obrnil za nekaj stopinj ter ne vem kaj blebetam. Zunaj mraz, jaz pa pišem o otoplitvi.
Pa se je nekako res zgodilo… Tista toplina, ki prinaša jutranjo kavo brez hitenja na prvi vrt v dnevu.
Kljub neizmernem veselju do vrtnarskega poklica – presneto paše. Ko zima, tista prva, koledarska, pojenja, pričnemo z deli vzdrževanja okolice. Najprej vsa obrezovanja, čiščenja, urejanja parkov in vrtov… Dan ni enak dnevu, saj je naše delo pestro in zelo raznoliko (https://vrtnarskisvet.si/vrtnarske-storitve/). Nekaj pa je enako vsak dan: zjutraj odidemo ter se pozno popoldne, če ne že zvečer, vrnemo domov. Doma je potrebno še vse zapisati ter načrtovati prihodnje vrtove ter svojo vlogo v njih.
Ko se z vso dušo in telesom predajamo vrtovom na katerih ustvarjamo, pa na drugi strani puščamo hladen vtis v domačem okolju. Življenje teče večinoma brez nas, tako tudi domača opravila itd. Zato vrtnarsko delo ne zahteva le znanja ter fizične kondicije, ampak tudi spretno krmarjenje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Pa saj ni samo vrtnarstvo tak poklic, boste rekli. Vem, ampak jaz pač pišem o svojem delu (https://vrtnarskisvet.si/galerija/). Lahko si mislite “to je tvoj problem”, lahko začinite te vrstice po svoje. Lahko pa se vprašate, kdaj ste nazadnje med delovnim tednom brezskrbno pili jutranjo kavo, gledali skozi okno…in ne hiteli.
Meni so ledeni možje prinesli otoplitev, upam, da jo prenesem v odnose s svojimi bližnjimi.
Ker brez žensk ne gre, na koncu pride Zofka – in “če se ne zadrži in zemljo poprši, poletje kaj prida ni”. No ja, bomo pa ob mokrem poletju zopet lahko po mili volji vrtnarili, pa z ženami polemizirali o letnem dopustu. Zofka bo kriva!
Mi pa bomo “Vrtnarili s srcem, pa z lopato tud’!”
